« Back to Volumes list

Uporaba Twitterja v volilni kampanji za Evropski parlament maja 2014, Vol. 21 - 2014, Suplement

, pages: S5 - S22

Med volilno kampanjo za volitve v Evropski parlament so bili izvedeni intervjuji v fokusnih skupinah s 84 člani občinstva in poglobljeni intervjuji s 50 novinarji/uredniki vplivnih slovenskih medijev. Rezultati so pokazali, da med intervjuvanimi člani občinstva prevladujejo do Twitterja nevtralni, ki ne izkazujejo niti negativnega niti pozitivnega stališča do Twitterja. Stališče kritikov Twitterja do Twitterja in njegove uporabe v novinarstvu je izrazito negativno. Nad Twitterjem navdušeni redno uporabljajo Twitter ter izkazujejo pozitivno stališče do njega in njegove uporabe v novinarstvu. Med novinarji/uredniki prevladuje polarizirano stališče do uporabe Twitterja v novinarstvu. Kritiki Twitterja izražajo negativno stališče in uporabo Twitterja v novinarstvu označujejo kot politično propagando, ker novinarji prednostno objavljajo sporočila tistih politikov, ki uporabljajo Twitter. Negativno stališče do uporabe Twitterja v novinarstvu so utemeljevali z nenovičarsko vrednostjo tvitov, neargumentirano razpravo na Twitterju, z izločitvijo novinarstva iz komuniciranja med politiki in državljani ter s preobremenjenostjo novinarjev z delom. Vsi nad Twitterjem navdušeni so pozitivno stališče do uporabe Twitterja v novinarstvu utemeljevali s hitro in poceni objavo, z jedrnatostjo tvitov, s transparentnostjo, samopromocijo in z večjim dosegom prispevkov ter uporabnostjo Twitterja kot vira informacij.

pdf icon Full text article (in Slovene) | quote icon Export to Reference Software | permalink icon Link to this article

, pages: S23 - S40

Redka proučevanja političnega komuniciranja na Twitterju se osredinjajo na odnose med politiki in novinarji, a ne proučujejo primerov, v katerih politik retvita sporočilo novinarja in nasprotno. Pričujoča raziskava tovrstne odnose proučuje skozi optiko vzajemnega pripisovanja pomembnosti in sporočanjskih vlog, ki jih politiki in novinarji ob tem prevzemajo. Analiza odnosov zajema tri metode: z analizo omrežij ugotavljamo štiri vzorce pripisovanja pomembnosti na podlagi retvitanja med novinarji in politiki: koalicijskega, tradicionalnega, nadzornega in individualnega. Te nato kombiniramo z intervjuji z določenimi ključnimi akterji v omenjenih vzorcih. S kvantitativno metodo analize vsebine pripisov k izvornemu sporočilu ugotavljamo značaj, ki se kaže v njegovi vsebini, in jih razvrščamo glede na posredniško, zagovorniško, kritično, razvedrilno ali komunitaristično sporočanjsko vlogo, ki jo akterji ob tem prevzemajo. V raziskavi tako ugotavljamo dva izrazita vzorca pripisovanja pomembnosti na Twitterju: koalicijskega, v katerem politiki določene stranke in novinarji določenih medijev tvorijo zavezništvo in z izključevanjem drugače mislečih akterjev kažejo tendence »odmevne komore«. Po drugi strani raziskava ugotavlja tudi tradicionalni vzorec, ki kaže na izrazito odsotnost akterjev drugih političnih strank in osrednjih tiskanih medijev pri tovrstni praksi, kar kaže na ohrajanje meja med skupinama. V raziskavi je bilo prav tako ugotovljeno, da akterji pri retvitanju prevzemajo posredniško vlogo in zelo redko spreminjajo vsebino izvornih sporočil.

pdf icon Full text article (in Slovene) | quote icon Export to Reference Software | permalink icon Link to this article

, pages: S41 - S58

Prispevek analizira razvijajočo se vernakularno (slovensko) politično vizualno kulturo medijatizirane politike na primeru uporabe družbenega omrežja Twitter med predvolilno kampanjo za volitve v Evropski parlament leta 2014. Analiza mapira načine vizualnega komuniciranja na Twitterju in nakazuje pomembno vlogo podobe v sodobnem političnem komuniciranju, saj so vizualni tviti med predvolilno kampanjo številčno presegli besedilne tvite. Raba vizualnih tvitov kaže na primarno uporabo platforme za enosmerno oddajanje informacij in horizontalno krepitev komunikacije z drugimi političnimi akterji. Vizualni tviti so najpogosteje namenjeni obveščanju o poteku kampanje in političnem profiliranju kandidatov in kandidatk, pri čemer nastopajo fotografije večinoma kot vizualni dokumenti, spremljajoče besedilo pa to funkcijo večinoma podpira. Analiza obravnava tudi proces medijatizacije političnega komuniciranja, ki je najvidnejši pri prevzemanju medijske logike skozi naracijsko strategijo personalizacije. Personalizacija se kaže kot večplasten pojav, saj ne gre zgolj za objavo informacij iz zasebnega življenja kandidatov in kandidatk, temveč še bolj za podajanje informacij na način, ki personalizira – skozi register amaterske, družinske in popotne fotografije.

pdf icon Full text article (in Slovene) | quote icon Export to Reference Software | permalink icon Link to this article

, pages: S59 - S76

Z raziskovanjem zbiranja, selekcioniranja in umeščanja vsebin iz Twitterja v predvolilna televizijska soočenja članek na slovenski javni radioteleviziji prepoznava konflikt med spodbujanjem participativne prakse in ohranjanjem privilegirane vloge tradicionalnih odbirateljev. Z analizo kvalitativnih podatkov, zbranih z opazovanjem v uredništvu in s poglobljenimi intervjuji s ključnimi akterji, avtor v specifičnem prepletu organizacijskega konteksta, vzpostavljene rutine in individualnih dejavnikov razkriva paradoks odbiranja tvitov v soočenjih slovenske javne televizije pred evropskimi volitvami leta 2014. Po eni strani gre za institucionalno varovanje odbirateljskih privilegijev na račun bolj odprtega komuniciranja, po drugi pa odbiranje skoraj povsem prepuščajo subjektivnim shemam prepoznanih odbirateljev. Kot kažejo rezultati analize, paradoks prinaša pomembne implikacije za samorazumevanje novinarstva in subjektivno državljansko opolnomočenje, ki samo po sebi ne pomeni participativnega delovanja, temveč gre le za krepitev občutka zmožnosti participacije v političnem življenju. Poleg tega se na podlagi rezultatov študije zdi, da novinarstvo tradicionalnih medijev nima ustreznih odgovorov na spreminjajoč strukturni položaj v družbenem komuniciranju, organizacijske težave medijskih hiš in identifikacijsko negotovost novinarjev.

pdf icon Full text article (in Slovene) | quote icon Export to Reference Software | permalink icon Link to this article

, pages: S77 - S92

V procesih stalnih preobrazb in nadgradenj novih tehnoloških/komunikacijskih platform in formatov tudi novinarstvo rekonfigurira svoj položaj v družbi. Razširjenost in popularnost družbenih omrežij na splošno in Twitterja konkretno spodbuja transformacije novinarskih postopkov. To vključuje vse faze: zbiranje, produkcijo in distribucijo, vključno s procesom selekcije novinarskih vsebin na podlagi novičarskih dejavnikov. Na področju selekcije novinarskih vsebin je obstajala raziskovalna vrzel pri proučevanju uporabe vsebin iz Twitterja v novinarskih prispevkih ter novičarskih dejavnikov, na podlagi katerih se uredniki odločajo glede tovrstne uporabe. V študiji smo na podlagi poglobljenih polstrukturiranih intervjujev z uredniki slovenskih medijev opredelili novičarske in druge kontekstualne dejavnike, na podlagi katerih se novinarji in uredniki odločajo, katere tvite bodo izbrali in jih na različne načine uporabili v prispevkih o volitvah v Evropski parlament leta 2014. Na podlagi analize izvedenih intervjujev lahko vzpostavimo naslednjo klasifikacijo novičarskih dejavnikov: elitne osebe, konfliktnost, zabava, Twitter kot tematika; hitrost oziroma aktualnost, dejavnik novičarske mreže, ekskluzivnost dostopa in Twitter kot medij; usmerjenost ter periodičnost medija. Strukturni vzorec kaže spremembe pri vlogi vsebinskih dejavnikov ter pomen produktnih, konkurenčnih in zunanjih dejavnikov.

pdf icon Full text article (in Slovene) | quote icon Export to Reference Software | permalink icon Link to this article

, pages: S93- S112

Avtor z metodama analize vsebine in poglobljenih intervjujev proučuje tri najbolj obiskane spletne novičarske portale v Sloveniji (24ur.com, Planet Siol in MMC RTV SLO), da bi odgovoril na naslednji raziskovalni vprašanji: a) kakšna je povezava med izmerjeno pozornostjo občinstva in postavitvijo novinarskih prispevkov na spletnih straneh; in b) kako uredniki dojemajo rabo metod kvantifikacije preferenc občinstva in rezultatov javnomnenjskih poizvedb. Analiza vsebine je pokazala, da izmed analiziranih portalov izstopa 24ur.com s skoraj ekskluzivnim poročanjem o v analiziranem obdobju najpopularnejši temi. Analiza intervjujev je pokazala, da je število klikov najpomembnejši kvantitativni kazalnik, na katerega se zanašajo uredniki pri svojem delu, volilne napovedi in rezultate mnenjskih poizvedb pa razumejo predvsem kot zanimivo novico, ne kot relevanten dejavnik uredniškega odločanja.

pdf icon Full text article (in Slovene) | quote icon Export to Reference Software | permalink icon Link to this article

, pages: S113 - S13

Pojav spletnega novinarstva je privedel do novih etičnih dilem in zmede glede etičnih standardov. Pojavljajo se dvomi o ustreznosti tradicionalne novinarske etike za spletno novinarstvo, saj gre za področje, na katerem trčijo stare in nove vrednote. Cilj tega članka je raziskati etične dileme spletnih novinarjev in urednikov, strategije reševanja in stališča o potrebi po prilagoditvi etičnih kodeksov izzivom spletnega okolja. Poglobljeni intervjuji z dvanajstimi novinarji in uredniki treh najbolj branih slovenskih spletnih novičarskih medijev (24ur.com, Siol.net in Rtvslo.si) so pokazali, da imajo intervjuvanci težave z jasnim in s sistematičnim izražanjem o etičnih temah. Njihove odločitve bolj kot na teoretsko utemeljenem presojanju temeljijo na izkušnjah in zdravem razumu. Kljub temu je bilo mogoče razbrati šest ključnih dilem in različne strategije reševanja, stališča o spreminjanju kodeksov pa so bila raznolika in brez konkretnih predlogov.

pdf icon Full text article (in Slovene) | quote icon Export to Reference Software | permalink icon Link to this article

« Back to Volumes list