Javnost - The Public, Vol. 26 - 2019, Suplement
Upodatkovljenje javnega mnenja: od normativne utopije do algoritemske distopije
V prispevku so obravnavane poglavitne spremembe v rekonceptualizacijah javnega mnenja skozi tri temeljna zgodovinska obdobja in v njih prevladujoče paradigme: (1) zgodnje obdobje javnega mnenja kot normativne utopije, ki so jo kmalu začele razjedati ekonomske spremembe, ki so spremenile družbeno vlogo tiska, in empirične sociološke analize »latentnih« (dis)funkcij javnega mnenja; (2) obdobje empirične substitucije javnega mnenja z mnenjskimi poizvedbami, oprtimi na kvantitativne metode sistematičnega zbiranja in statistične analize podatkov ter »teorijo prima facie« permanentnega referenduma, ki jo je postavil Gallup; (3) obdobje velikega podatkovja, v katerem sistematično »merjenje mnenj« z zbiranjem podatkov v obliki odgovorov na vprašanja vse bolj nadomešča permanentno avtomatizirano ugotavljanje in napovedovanje mnenjskih in vedenjskih vzorcev posameznikov iz (meta) podatkov, ki jih pretežno nevede generirajo in puščajo v socialnih omrežjih, in v katerem ideje zgodnje normativne kritike družbeno nadzorovalne disfunkcije javnega mnenja aktualizira kritična analiza korporativnih praks panoptičnega podatkovnega nadzorovanja (»dataveillance«). Ključno vprašanje pri tem je, ali pojmi javnost, javno mnenje in javna sfera v dobi »upodatkovljenja javnega mnenja« še (lahko) ohranjajo zgodovinsko kritično družbeno ost.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Družbeno pospeševanje in vloga novinarstva v algoritemski prihodnosti
Pospeševanje je konstitutivni del moderne družbe, ki ga družboslovci opažajo že od devetnajstega stoletja. V prispevku se pri holistični opredelitvi pospeševanja opiram na teoretski model Hartmuta Rose, ki razlikuje med analitično ločenimi, a vzajemno povezanimi dimenzijami pospeševanja. Med njimi je tehnološko pospeševanje, pri katerem sta na področju komuniciranja k njemu najočitneje prispevala telegraf in digitalizacija. Med najaktualnejše tehnologije s potencialom za velik družbeni vpliv lahko štejemo tudi algoritme. Njihove značilnosti v digitalnem kapitalizmu so (1) netransparentnost, (2) avtomatizacija, (3) podatkovljenje in (4) instrumentalna racionalizacija. Posledice teh značilnosti so večplastne, med njimi pa je tudi nadaljnja krepitev pospeševanja zaradi avtomatizacije. V nadaljevanju je obravnavan odnos med novinarstvom in časom, ki je neločljivo povezan z novinarskim delom. Potreba po takojšnjosti, naglici in aktualnosti ni le del novinarske prakse, temveč spada med temeljne ideološke kamne novinarske profesije. To ima posledice za normativno poslanstvo novinarstva, na katero bodo vplivali tudi algoritmi. Podana sta dva spekulativna scenarija: pesimistični, z dodatnim pospeševanjem novinarskega dela in množičnim odpuščanjem, kjer bi bili algoritmi zamenjava za novinarje, ter optimistični, kjer bi algoritmi lahko prevzeli najbolj rutinizirane oblike dela in dopolnjevali delo novinarjev, kar bi zaradi upočasnjevanja prispevalo k zviševanju kakovosti novinarstva.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Nazaj v prihodnost: avtomatizacija in preobrazba novinarske epistemologije
Prispevek izhaja iz obravnav podrejanja novinarstva kapitalistični nujnosti »racionalizacije« delovnega procesa s tehnološkimi inovacijami. Nadaljevanje teh teženj je uveljavljanje algoritmov z namenom dopolnjevanja, razširjanja ali zamenjevanja novinarskega dela s tehnologijo. Apoteoza tega procesa je avtomatizirano novinarstvo, četudi predvsem dopolnjuje uveljavljeno produkcijo novic. Polemike o avtomatizaciji odpirajo zahtevna vprašanja, kaj in kako vemo z novinarstvom ter kako je ta vednost utemeljena. V avtomatiziranem novinarstu sta konstrukcija “objektivnih” dejstev in njena jezikovna igra pogojeni ne le z združevanjem tehnologije in človeške dejavnosti, temveč tudi z razdruževanjem tehnološke “objektivnosti” in človeške subjektivnosti. Proces upodatkovljenja dejstvenosti tako veljavo črpa iz algoritemske presoje, ki je skoncentrirana v načelu legitimacije skozi hipno in merodajno izvedbo. Zgodovinska načela »objektivnega« novinarstva se s tem preobražajo.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Algoritmizacija nacionalne tiskovne agencije: primer STA
Raziskovanje algoritmizacije novičarskega dela se večinoma omejuje na raziskovanje vpliva tehnologijenadelovanjeuredništevterspremembdelovnegaprocesanovinarjevinurednikov. Posledično spregledajo procese razvoja tehnologij in vodijo v eksplicitni ali vsaj implicitni tehnološki determinizem. Prispevek naslavlja ta manko in s študijo primera algoritmizacije novičarskega dela Slovenske tiskovne agencije (STA) pokaže, kaj so motivacijski dejavniki tehnološkega razvoja znotraj novičarskega sporočanja ter kako se prevedejo v konkretna tehnološka orodja in aplikacije. Študija primera izhodiščno raziskovalno vprašanje o tem, kako se pod vplivom tehnoloških inovacij spreminja delovni proces novinarjev in urednikov, nadgradi z vprašanjem, kateri dejavniki najpomembneje določajo razvoj in implementacijo novih tehnologij. Ugotavljava, da so predvsem tržni pritiski gonilna sila tehnoloških inovacij in z njimi povezanih organizacijskih sprememb, saj agencija ob zaostrenih razmerahnamedijskih trgih z inovacijami po eni strani utrjuje svojo vlogo na trgu, po drugi pa išče dodatne vire prihodkov. Avtomatizacija novinarskega dela ostaja obroben pojav, tehnološke inovacije so namenjene predvsem pospeševanju tempa dela in širjenju nabora produktov, ki jih agencija ponuja na trgu.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Igra mačke z mišjo: medijska regulacija v Evropski uniji v času algoritmizacije komuniciranja
Digitalno vladovanje, ki se razvija v državah članicah EU kot odgovor na izzive avtomatiziranega in algoritmiziranega komuniciranja ob ujetosti državne in evropske medijske regulacije v analogne koncepte in rešitve, je zaradi kompleksnosti redko predmet celostne obravnave. Predlagan metodološki pristop, utemeljen na konceptu vladovanja in splošni teoriji sistemov, ki povezuje družbene, ekonomske in tehnične koncepte, ter obseg primerjalne raziskave, ki vključuje 24 držav članic EU, omogočata celovit vpogled v stanje vladovanja v EU. Rezultati raziskave so predstavljeni v kontekstu procesov transformacije regulacije in vladovanja ter širših medijskih in družbenih sprememb, pri katerih se zdi, da je regulacija vedno nekaj korakov za tehnološkimi podjetji, zdaj že pomembnimi globalnimi političnimi akterji, kot v igri mačke in miši, v kateri bi morale države pokazati več spretnosti, odločnosti in sodelovanja, korporacije pa več družbene odgovornosti.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article