Javnost - The Public, Vol. 22 - 2015, Suplement
Intervju z bogdanom osolnikom »saj je šlo tudi v resnici za demokratizacijo komuniciranja in sistema«
nan
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Sporočilnost macbridovega poročila v pogojih (ne)spreminjajoče se (ne) demokratičnosti mednarodne skupnosti
Cilj pričujočega članka je nasloviti relevantnost MacBridovega poročila za mednarodne odnose, in sicer v kontekstu dejavnikov, ki vplivajo na razvoj mednarodne skupnosti v smeri večje demokratičnosti. Na podlagi elementov strukture sodobne mednarodne skupnosti članek pokaže, da je kljub izjemnemu razvoju na znanstveno-tehnološkem področju, ki omogoča preseganje razlik v mednarodni skupnosti, ta še vedno razvita asimetrično. Ker v mednarodnih odnosih poteka boj za vpliv, ob hkratnem nesprejemanju solidarnosti, številni problemi ostajajo nerešeni oziroma se poglabljajo. Dobrobiti komunikacij in informacijske tehnologije so v takih okoliščinah predmet enakih nesoglasij kot v obdobju nastajanja MacBridovega poročila – namesto da bi tehnološki razvoj uporabili za odpravljanje razlik v mednarodni skupnosti, tudi v okviru mednarodnih organizacij, ga države in novi (nedržavni) akterji, zlasti multinacionalna podjetja, uporabljajo za utrjevanje svojih položajev ter posledično za povečevanje razlik med revnimi in bogatimi. Sporočilnost MacBridovega poročila je tako enaka kot pred 35 leti.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Kriza demokracije: posledica globalne hegemonije neoliberalizma
Prispevek zavrača optimistična pričakovanja, da bo v primerjavi s prejšnjim stoletjem, v katerem so o ljudeh in njihovih družbah odločali totalitarizmi in avtoritarni voditelji, v 21. stoletju nasprotno dokončno zavladala demokracija. Zanje nosi glavno odgovornost poenostavljena modernizacijska paradigma, ki je usodo demokracije povezala z rastjo bruto družbenega proizvoda. Po »tretjem valu« demokratizacije v svetu pred dobrima dvema desetletjema prevladujejo danes pesimistične ocene o njenem »zatonu«, ki pa se ne nanašajo samo na komaj vzpostavljene demokracije, temveč tudi na etablirane demokracije, ki so se še ne tako dolgo ponujale kot vzorne. Vzroki za recesijo demokracije so številni, večina jih je povezana z globalno hegemonijo neoliberalizma, v kateri korporacije, najbogatejši sloj in politika, ki je podrejena interesom finančnega kompleksa, spodjedajo srednji razred in socialno državo ter ju nadomeščajo s socialnodarvinistično zamišljeno tržno družbo. Avtor svoj prispevek sklene z dvema ugotovitvama: prvič, da živimo v vmesnem času, ki ga informira ciklična kriza demokracije; in drugič, da stanje postdemokracije prinaša nove priložnosti in tveganje za teritorialno (nacionalno) in nadnacionalno demokracijo, kar zahteva alternativno teoretično in politično imaginacijo na tem področju družboslovne refleksije.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Raziskovanje medijev in novinarstvo: »integralnost« med javnostjo in profesijo
Članek obravnava teoretske temelje, podobnosti in razlike med »integralnim raziskovanjem« in »integralnim novinarstvom«. Po sami naravi stvari tako družboslovno raziskovanje kot novinarstvo z obravnavanjem družbenih procesov, katerih dolgoročne posledice so za mnoge posameznike in družbene skupine pomembne, neposredno spadata v območje javnega. Medtem ko je pri integralnem raziskovanju poudarek na povezovanju akademskih in zunajakademskih akterjev v raziskovalnem procesu, je pri integralnem novinarstvu poudarek na refleksivni publiciteti, namenjeni vključevanju državljanov. Ideja integralnega raziskovanja je v temelju tako deskriptivna kot normativna: meri na nujnost povezovanja obstoječih načinov produkcije znanstvenih spoznanj. Ideja integralnega novinarstva pa je izključno normativna: utemeljuje nujnost določene vrste novinarske produkcije, ker je zanjo »že čas«, saj se različne vrste novinarske produkcije izključujejo, ne pa dopolnjujejo. Tako v raziskovanju kot v novinarstvu odsotnost refleksivnosti omogoča prevlado instrumentalnosti administrativnega raziskovanja in manipulativnega novinarstva.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Osiromašenje novinarstva
Članek izhaja iz razprav o osiromašenju novinarstva kot dela, ki je skozi tehnološke inovacije zgodovinsko razpeto med poslovnimi cilji, usmerjenimi v realizacijo dobička medijskim lastnikom, in novinarskimi cilji povezovanja državljanov z družbenim življenjem na podlagi pravice do komuniciranja. Normativno skrb za komuniciranje so avtorji poročila Mnogo glasov, en svet utemeljili na pravici do komuniciranja, ki zadeva državljanske zmožnosti biti informiran, izražati mnenje in participirati v javnem življenju, ter se odmaknili od razumevanja svobode tiska, ki sloni predvsem na lastninski pravici. Na podlagi teorije delovnega procesa članek razgrinja logiko razsposabljanja novinarjev in proučuje implikacije deprofesionalizacije novinarstva za uveljavljanje pravice do komuniciranja, pri čemer se podrobneje ukvarja s pojavi prekarizacije, protrošništva in robotizacije v novinarstvu.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Razvoj globalne novinarske etike: raznolike tradicije, univerzalen etični kodeks?
Povečan globalni domet in vpliv medijev v novem tisočletju vzpostavljata potrebo po globalni novinarski etiki pri poročanju o mednarodno relevantnih zadevah. V središču raziskovalnega zanimanja je vprašanje, ali je mogoče in zaželeno razviti niz skupnih etičnih načel v univer-zalnem novinarskem kodeksu. Pri tem so ključna vprašanja, ali je mogoče priti do soglasja o univerzalnih vrednotah, ali jih je smiselno kodificirati in ali je uvedba univerzalnega kodeksa lahko učinkovit vzvod globalne novinarske odgovornosti. Etičnih kodeksov ni mogoče enačiti z novinarsko etiko in etičnim odločanjem, na katera vplivajo različni dejavniki. Pomembno je razvijati družbeno in medijsko klimo, ki bo v uredništvih spodbujala vrednote globalne etike. Vendar zavrnitev univerzalnega kodeksa ne pomeni zavrnitve vključevanja kozmopolitske perspektive v novinarsko poročanje. Prav tako ne pomeni, da je treba opustiti idejo o univerzalnem kodeksu. Razprave o njem bi morale biti del obsežnega in nenehnega samospraševanja novinarjev o svojem poslanstvu, položaju in prihodnosti. Razumeti jih je treba predvsem kot priložnost za širšo analizo stanja v profesiji in kritičen premislek o tem, kaj lahko novinarska skupnost in družba storita za premostitev ovir pri uresničevanju cilja svobodnega in odgovornega novinarstva.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Stiska tiska: percepcija novinarskih vlog v očeh bralcev slovenskih osrednjih tiskanih in spletnih medijev
Članek v kontekstu tehnološkega razvoja in digitalizacije medijev na podlagi javnomnenjske raziskave, izvedene na reprezentativnem vzorcu 500 prebivalcev Slovenije, obravnava razlike v percepciji normativnih in empiričnih novinarskih vlog v očeh bralcev tiskanih in spletnih informativnih medijev. Rezultati kažejo na pomembno vlogo tiska pri zaznavanju in oblikovanju stališč bralcev do novinarskih vlog. Spletno novinarstvo, v primerjavi s tiskom, ne udejanja te vloge, kar je skrb vzbujajoče glede na trenutno krizo tiskanih medijev in posledic, ki jih to prinaša v družbeno komuniciranje. Študija nadalje ugotavlja, da prebivalci Slovenije pri novinarjih tiskanih in spletnih medijev prepoznavajo opravljanje štirih empiričnih vlog – visokomodernistične, sugestivno-tabloidne, nadzorne in komunitaristične – ter treh normativnih vlog, ki naj bi jih novinarji opravljali – poznomodernistične, zabavno-nadzorne in komunitaristične.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
35 Let pozneje: macbridovo poročilo v zgodovinskem in intelektualnem kontekstu
Namen prispevka je umestitev poročila Mednarodne komisije za proučevanje komunikacijskih problemov Mnogo glasov, en svet (bolj znano kot MacBridovo poročilo), v zgodovinski, družbeni, političnoekonomski in intelektualni kontekst njegovega nastanka. Poročilo velja za eno najpomembnejših intervencij na področju mednarodnega komuniciranja, ki si je za cilj zastavilo zmanjševanje neenakosti v dostopu do komunikacijskih sredstev tako med državami kot znotraj držav. Prispevek izhaja iz predpostavke, da sta kritična misel in poizkus njenega prenosa v praktične rešitve neizogibno pogojena s širšim družbenim kontekstom. To se kaže tako v primeru MacBridovega poročila kot tudi v razvoju politične ekonomije komuniciranja, ki je tvorila temelje za pobudo za novo svetovno informacijsko in komunikacijsko ureditev, katere najpomembnejši dokument je prav MacBridovo poročilo.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Enosmerni tok novic v vzvratnem ogledalu: macbridovo poročilo in reprezentacija držav v razvoju v treh jugoslovanskih časnikih
Prispevek obravnava aktualnost normativnih zahtev, ki jih za razumevanje vloge družbenega komuniciranja postavlja MacBridovo poročilo. Prispevek izhaja iz ene od ključnih kritik poročila – kritike strukturne dominacije trga novic, ki da rezultira v enosmernem toku novic in posledični informacijski odvisnosti držav v razvoju ter njihovi negativni medijski reprezentaciji. Tega vprašanja se prispevek loteva iz zgodovinske perspektive skozi analizo vizualnega poročanja mednarodnih novic v treh jugoslovanskih časnikih – Delu, Vjesniku in Politiki –, ki so bili vpeti v medijski sistem, ki je poskušal ta enosmerni tok informacij uravnotežiti. Analiza je izhodišče za razpravo o povezanosti ekonomske in komunikacijske družbene ureditve ter o aktualnosti zahtev po spremembi ene skozi reformo druge. Hkrati poudarek na analizi konstrukcije »podob« drugega v mednarodnih novicah iz leta 1988 zapolnjuje vrzel v literaturi o mednarodnih novicah znotraj razprav o NWICO, ki so vizualno modalnost novic praviloma zapostavljale. Analiza kaže, da je medijska konstrukcija podobe drugega v zunanjepolitičnih novicah kljub strukturnim omejitvam bolj kot z informacijsko pogojena z uredniško neodvisnostjo.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Večglasje, manjšine in postnacionalni red: evropske in nacionalne dileme medijske demokracije
Prispevek obravnava aktualnost normativnih zahtev, ki jih za razumevanje vloge družbenega komuniciranja postavlja MacBridovo poročilo. Prispevek izhaja iz ene od ključnih kritik poročila – kritike strukturne dominacije trga novic, ki da rezultira v enosmernem toku novic in posledični informacijski odvisnosti držav v razvoju ter njihovi negativni medijski reprezentaciji. Tega vprašanja se prispevek loteva iz zgodovinske perspektive skozi analizo vizualnega poročanja mednarodnih novic v treh jugoslovanskih časnikih – Delu, Vjesniku in Politiki –, ki so bili vpeti v medijski sistem, ki je poskušal ta enosmerni tok informacij uravnotežiti. Analiza je izhodišče za razpravo o povezanosti ekonomske in komunikacijske družbene ureditve ter o aktualnosti zahtev po spremembi ene skozi reformo druge. Hkrati poudarek na analizi konstrukcije »podob« drugega v mednarodnih novicah iz leta 1988 zapolnjuje vrzel v literaturi o mednarodnih novicah znotraj razprav o NWICO, ki so vizualno modalnost novic praviloma zapostavljale. Analiza kaže, da je medijska konstrukcija podobe drugega v zunanjepolitičnih novicah kljub strukturnim omejitvam bolj kot z informacijsko pogojena z uredniško neodvisnostjo.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article