Javnost - The Public, Vol. 24 - 2017, Suplement
Novinarstvo kot delo v kapitalizmu: transformacije novinarstva skozi transformacije proizvodnih režimov
Članek izhaja iz študij sprememb novinarstva kot dela, ki jih spremljajo razprave o njegovi sodobni politični, ekonomski in socialni krizi, in jih s pomočjo teorije delovnega proce-sa postavlja v zgodovinsko perspektivo. Koncept proizvodnega režima, kot ga je postavil kritični sociolog Michael Burawoy, in njegova aktualizacija predstavljata temelja teorets-ko-zgodovinske analize razvoja novinarstva v kapitalističnih družbah – od vzpostavitve hegemonskega režima po drugi svetovni vojni do prehoda v hegemonski despotizem z uveljavitvijo neoliberalizma. Članek ne proučuje le vprašanja, kako se spremembe v proiz-vodnem režimu odražajo v novinarskem delovnem procesu, temveč razgrinja implikacije teh ideoloških in političnih procesov za novinarje kot delavce, njihov socialni status in politično veljavo, ter novinarstvo kot družbeno institucijo, ki naj bi državljane povezovala s političnim življenjem in jim omogočala dejavno vključitev vanj.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Vprašanje lažno samozaposlenih novinarjev in novinark
Kampanje proti podizvajalstvu in lažnemu samozaposlovanju med novinarji so opozorile na širjenje oblik dela po pogodbah civilnega prava. Podizvajalstvo smo definirali kot posredno (tristransko) najemanje delovne sile (vključno s samozaposleno osebo, ki kot podjetnik najema sebe kot mezdnega delavca) in to obliko zgodovinsko in teoretsko proučili. Rezultati kažejo, prvič, da je bilo posredno najemanje delovne sile pomemben dejavnik pri organiziranju delovnih procesov v zgodovini kapitalizma in je vse bolj pomembno v sodobnosti. Drugič, delavci, ki so vključeni v »podizvajalstvo«, so ločeni ne samo od produkcijskih sredstev, temveč tudi od trga dela, saj imajo dostop do trga dela samo prek »pogodbenikov«. To naposled pomeni, da v kapitalističnem produkcijskem načinu ne obstaja trg dela, temveč obstaja trgovina z delovno silo. V članku zagovarjamo, da koncept »privatnih trgov dela« lahko zaobjame raznovrstnost prekarnih oblik dela med novinarji (kot tudi med drugimi skupinami) in da lahko odpre sodobni problem trgovine z delovno silo.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Feminizacija za reprodukcijo kognitivnega kapitalizma: iluzija razspoljenega dela v medijih
V članku ugotavljamo, da aktualne razmere kognitivnega kapitalizma, ki v procese medijske produkcije vnašajo začasnost delovnih pogodb, razpotegnjeni delovnik čez ves dan, zahtevo po brezpogojni predanosti delu idr., prednost dajejo ženskemu delu. Preverjamo tezo, da povečano število žensk v medijski industriji ustreza profitabilni naravnanosti sodobnega kognitivnega kapitalizma in imaginaciji dela, ki jo predpostavlja, s čimer se reproducirajo spolne neenakosti. Pozornost posvečamo demitologizaciji medijskega dela kot brezspolnega, in sicer z analizo feminizacije v povezavi s porastom individualizacije, z vzponom »podjetniške subjektivitete«, za katero je značilno zanikanje neenakosti, in s prekarizacijo produkcijskih procesov ter z njo povezane devalvacije ugleda poklica novinarja oziroma novinarke. V analizi obravnave t. i. razspoljene uspoljenosti medijev se opiramo na 21 intervjujev, ki so bili opravljeni z zaposlenimi na treh televizijah v Sloveniji: javni TV SLO, komercialnih POP TV in Planet TV.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Prekarno delo novinarjev kot grožnja svobodi izražanja: odgovornost državnih oblasti
Porast fleksibilnih oblik zaposlitvenih razmerij je zaznati tudi v slovenskem novinarstvu. Te oblike so pogosto tudi prekarne, kar (lahko) ima negativne posledice za kakovost novinarskih vsebin in ogroža vlogo novičarskih medijev kot nadzornikov oblasti. Avtorji prispevka utemeljujemo tezo, da so za pravno neurejen prekarni položaj novinarjev, ki omogoča pritiske na novinarje in pomeni grožnjo svobodi izražanja, odgovorne državne oblasti. Analiza primerov iz sodne prakse Evrops-kega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča Republike Slovenije je potrdila, da morajo državne oblasti aktivno zagotavljati pogoje za delo svobodnih medijev. Če država v zakonodaji do-pusti prekarno delo novinarjev, krši svoje pozitivne obveznosti v zvezi z varstvom svobode izražanja, saj politiki in kapitalu omogoči, da novinarje postavlja v odvisen položaj. Analiza ključnih doku-mentov je pokazala, da so v Sloveniji po letu 2002 zlasti novinarske organizacije redno pozivale k ureditvi razmer. Državne oblasti so bile s problematiko prekarnega dela ter s predlogi sprememb in dopolnitev zakonodaje seznanjene oziroma pozvane k ukrepanju, vendar problema prekarnosti sistemsko še niso uredile.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Ideologija kot tehnologija
Članek poskuša misliti ideologijo niti na ravni vsebine misli niti na ravni diskurza, temveč na ravni delovanja, ki je – to bo osnovna teza članka – prvič, večinoma nediskurzivno in, drugič, v 21. stoletju odločilno tehnološko določeno. V nasprotju s klasičnimi ideološkimi formacijami 19. in deloma še 20. stoletja ideologija danes ne deluje več na ravni razmerja med posameznikovim umom in dominatnimi diskurzi, prav tako ne deluje več kot oblika subjektivacije, temveč drugje in drugače, na ravni, ki je tehnološko posredovana in infrasubjektivna. Takšno delovanje ideologije – ki poteka na (mikro)ravni afektov – obide procese subjektivacije in interpelacije ter raven verjetja, pomena in medijskih reprezentacij.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article
Nova pravila igre za delavce? Airbnb in platformna ekonomija
V prispevku obravnavamo poslovne modele t. i. ekonomije delitve (angl. sharing economy) ter njihovo vlogo v spreminjanju narave dela in oblik zaposlenosti. Obravnavane spremembe umeščamo v kontekst namestitvene industrije, saj podrobneje analiziramo vlogo Airbnbja kot enega izmed prvih primerov poslovnih modelov, ki se predstavljajo pod nazivom ekonomije delitve. Airbnb je spletni rezervacijski sistem, ki se od starejših podobnih modelov (npr. Booking.com) razlikuje predvsem v naslavljanju zasebnih posameznikov, da v zameno za plačilo gostijo tujce v svojem domu. V prispevku odpremo razpravo, ki jo tovrstni novi, digitalno podprti, poslovni modeli prinašajo za naravo dela in razumevanje delavskih pravic. Pri tem ugotavljamo, da je poslovni model Airbnbja bolj smiselno opisovati s terminom platformna ekonomija kot ekonomija delitve. V prispevku analiziramo, kako Airbnb izkorišča širše strukturne procese za uveljavljanje svojih konkurenčnih prednosti: trend brezplačnega ali nizko plačanega digitalnega dela, vedno večjo vlogo uporabniških komentarjev kot orodja menedžerskega nadzora in vedno večjo vključenost socialnih medijev v vsakdanje življenje s spremljajočo komodifikacijo. Spremembe, ki jih tovrstni poslovni modeli prinašajo za svet dela so tako predvsem v vse večji prekarizaciji dela, povečevanju emocionalnega dela in brisanju meja med službenim in zasebnim življenjem.
Full text (available at Taylor & Francis) (in Slovene)
|
Export Reference
|
Link to this article