« Back to Volumes list

Suplement, Javnost - The Public, Vol. 28 - 2021, Suplement

, pages: S1-S22

Članek obravnava novinarstvo kot liberalni poklic sui generis in njegovo transformacijo v času ekonomije pozornosti. Izhaja iz specifike novinarskega poklica, da v nasprotju z drugimi poklici ne temelji na odnosu med ponudnikom ali izvajalcem storitve in uporabnikom, ampak na načelu javnosti; prav zaradi specifične narave novinarstva so se mediji (najprej tisk) razvijali kot organ javnosti in steber javne sfere. Digitalizacija povečuje vpliv nenovinarskih akterjev v določanju »meja novinarskega ozemlja«, kar po eni strani lahko nakazuje podružbljanje in demokratizacijo novinarskega poklica, po drugi pa ogrožanjegovo vrednotno racionalnost in ga podreja instrumentalni racionalnosti, s tem zmanjšuje njegovo avtonomijo ter vodi v procese deprofesionalizacije in pavperizacije novinarstva.

pdf icon Full text PDF (in Slovene) | quote icon Export Reference | permalink icon Link to this article

, , pages: S23-S42

Članek obravnava protipolno razmerje med digitalnimi platformami in tradicionalnimi mediji. Za to razmerje je značilno, da zaobsega tako vrednostno nasprotovanje in elemente konkurenčnega odnosa (saj digitalne platforme in tradicionalni mediji tekmujejo za pozornost občinstva) kot tudi elemente nesimetričnega odvisniškega odnosa (saj postajajo tradicionalni mediji vse bolj prisiljeni slediti logiki digitalnih platform). V članku, ki izhaja iz empirične raziskave (analize intervjujev s sodelavci in letnih poročil iz izbranih slovenskih medijskih hiš), je ugotovljeno, da je omenjeno razmerje globoko vpisano v mnogih različnih vidikih strukture slovenskih medijev. Kot je analizirano v posamičnih sekcijah razprave, se odraža na ravni sprememb 1) medijskega trga, 2) poslovnih strategij medijev, 3) novinarskega dela in strukture medijskih organizacij, 4) selekcijskih principov, 5) navad občinstev in 6) kakovosti informiranja. Izhajajoč iz perspektive tradicionalnih medijev v izbranem geografskem in časovnem okviru, je članek nadgradnja preteklega raziskovalnega dela predvsem s poskusom zaobsega celostnega pregleda stanja, ki je posledica strukturnih sprememb družbenega komuniciranja zaradi vpliva digitalnih platform. V zaključku članka avtorja obravnavano problematiko postavita v širši družbenopolitični kontekst in ugotavljata, da četudi je digitalnim platformam uspelo nasloviti mnoge zgodovinske pomanjkljivosti tradicionalnih medijev, so po drugi strani še povečale neenakost v družbenem komuniciranju.

pdf icon Full text PDF (in Slovene) | quote icon Export Reference | permalink icon Link to this article

, , pages: S43-S61

Z digitalizacijo komunikacijskega okolja je prišlo do regulativnega neravnovesja, v katerem so na eni strani regulirani in finančno podhranjeni mediji, na drugi pa neregulirane in ekonomsko močne digitalne platforme. Pri tem državljani vse več informacij in medijskih ali medijskim podobnih vsebin sprejemajo prek platform. Cilj študije je raziskati odzive teles medijske samoregulacije na vprašanja na področju novinarske etike in profesionalnosti, povezana z digitalizacijo, ter pripravljenost teles medijske samoregulacije in zakonsko podprtih medijskih regulatorjev za sodelovanje pri urejanju digitalnega komunikacijskega okolja. Analiza etičnih kodeksov ter intervjuji s predstavniki medijskih samoregulativnih teles in medijskih regulatorjev iz štirih držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, so razkrili podobnosti pri prilagajanju medijske samoregulacije vprašanjem digitalnega komunikacijskega okolja, a niso nakazali strinjanja glede možnosti poseganja države vanj ter glede krepitve sodelovanja medijskih samoregulatorjev in regulatorjev pri njegovem urejanju.

pdf icon Full text PDF (in Slovene) | quote icon Export Reference | permalink icon Link to this article

, pages: S62-S80

Producenti novic so do razmaha digitalizacije delovali na dvotirnem trgu, kjer so bile njihove glavne stranke oglaševalci in občinstvo. Zdaj prvi odhajajo, drugo pa ni pripravljeno plačevati novic, kar za spletne novičarske medije povečuje poslovno tveganje, ki ga krepi še visoka domača in globalna konkurenca. Komercialna medijska podjetja so se na spremembe odzvala z multiprihodkovnimi poslovnimi modeli, ki povečujejo ponudbo nenovičarskih produktov in storitev, s čimer občinstvo pretvarjajo v potrošnike, pri proizvodnji novic in občinstva pa prevladuje strategija najnižje cene. Intervjuji s slovenskimi medijskimi delavci so osnova za analizo odnosa med tveganji, ki jih prinaša digitalizacija, ustreznimi kompetitivnimi strategijami in odgovarjajočimi poslovnimi modeli. Pokaže se, da dominantni spletni mediji, vključno s časnikarskimi hišami, razširjajo portfelj produktov, kar krepi ekonomijo povezanosti, oglaševalci postajajo osrednji deležniki podjetij, ni pa spodbud za povečevanje uporabne vrednosti novic za državljane. Poslovne modele upravljavci oblikujejo glede na izraženo povpraševanje oglaševalcev in prihodkovno močnih oddelkov trženja, manj pa upoštevajo celotno deležniško strukturo, ki vključuje tudi novinarje in javnost.

pdf icon Full text PDF (in Slovene) | quote icon Export Reference | permalink icon Link to this article

, , pages: S81-S102

S kombinacijo sociološkega in političnoekonomskega pristopa v proučevanju novinarstva kot dela študija analizira učinke zatona časopisne industrije na razredne boje v panogi. Na podlagi teoretsko-zgodovinske konceptualizacije tehnične sestave novičarskega dela ter s pomočjo poglobljenih intervjujev in analize dokumentov študija primera družbe Dnevnik d.d razkriva proletarizacijo novinarjev in drugi novičarskih delavcev. Zgodovinske ločnice tehnične sestave, s katero si menedžment podreja novičarske delavce in jih na podlagi ideologije profesionalizma ločuje, se brišejo. Čeprav je sindikat aktivno pristopil k organizaciji vseh delavcev, ti niso vzpostavili politične sestave in nastopiti kot enotna sila v razrednih bojih. Menedžment je stopnjevanje konkurenčnih pritiskov v okoliščinah zatona časopisne industrije prevalil na zaposlene in jih hkrati izrabil za sklepanje koalicije preživetja, s katero je nevtraliziral razredno nasprotje in si ob postopnem ugašanju časopisnega podjetja zagotovil nadaljnjo akumulacijo.

pdf icon Full text PDF (in Slovene) | quote icon Export Reference | permalink icon Link to this article

, , pages: S103-S121

Članek preučuje pojavnost in reprodukcijo populizma v medijskem poročanju in interpretaciji migracij v obdobju sprememb migracijske in begunske zakonodaje v Sloveniji (2015–2019). Avtorica in avtor se v analizi osredinjata na prisotnost treh osrednjih populističnih antagonizmov, ki okvirjajo migracijsko tematiko: osrediščenost na ljudstvo, protielitizem in drugost. Zaradi specifičnega načina diseminacije populističnih antagonizmov v medijih medijski populizem obravnavata na dveh ravneh: populizem s strani medijev označuje novinarje kot generatorje populizma oziroma kot akterje, ki aktivno poustvarjajo populistično komuniciranje, medtem ko populizem skozi medije zaznamuje prisotnost populističnih antagonizmov, ki jih izrekajo zunanji glasovi (npr. politiki), na katere se novinarji opirajo. Ugotovitve ilustrira komparativna študija populističnega in afektivnega komuniciranja v interpretativnem žanru časopisnega komentarja dveh izbranih dnevnih časopisov, Dela in Slovenskih novic. V tabloidu prevladuje antimigracijski okvir upovedovanja, ki se povezuje z afektom strahu, medtem ko v časopisu Delo tematiko migracij okvirjajo kot kritiko vlade, v afektivni komunikaciji pa prevlada empatija do migrantov. Analiza podobnosti in razlik v distribuciji populističnih antagonizmov kaže na disproporcionalno pojavnost populizma v tabloidu, ki je v veliki meri formuliran predvsem kot grožnja pred (migrantskim) Drugim.

pdf icon Full text PDF (in Slovene) | quote icon Export Reference | permalink icon Link to this article

, , , pages: S122-S140

Področje intersekcijske diskriminacije v Sloveniji ni neraziskana tema, a še nobena od analiz ni v ospredje postavila vprašanja intersekcije (medijskih) reprezentacij. Članek v izhodišče postavlja raziskovalno vprašanje, kako diskurz medijskih tekstov na novičarskih spletnih portalih v Sloveniji naslavlja vprašanja diskriminacije in družbenega izključevanja v luči intersekcijskega pristopa. V raziskavi smo se ukvarjali z intersekcijo reprezentacij istospolno usmerjenih oseb in tujcev na štirih slovenskih informativnih spletnih portalih (RTVSLO.si, 24ur.com, SiOL.net in Nova24TV.si) v času sprejemanja področne zakonodaje, vezane na obe družbeni skupini. Na podlagi načela o »zrcaljenju« realnosti, ki temelji na predpostavki o novinarski objektivnosti, ugotavljamo, da so izbrani portali v primeru istospolno usmerjenih oseb nekritično reproducirali konflikt med nasprotnima pozicijama pro et contra, ki je marginaliziral vse poglede zunaj njega, v primeru tujcev pa je bila prisotna normalizacija in reprodukcija diskurza predstavnikov parlamentarne politike. Intersekcijska perspektiva je v diskurzu analiziranih medijskih tekstov skoraj povsem umanjkala, kar je prispevalo k šibkejši antidiskriminatorni poziciji in h krepitvi različnih artikulacij družbenega izključevanja.

pdf icon Full text PDF (in Slovene) | quote icon Export Reference | permalink icon Link to this article

, pages: S141-S159

Pandemija covida-19 je med drugim razkrila pomembne vrzeli podatkovne infrastrukture v Sloveniji. Zato je bila vzpostavljena skupnost Sledilnik, začenši s skupno dekontekstualizacijo podatkov o pandemiji v Sloveniji in centralizacije podatkov o pandemiji za lastne potrebe, nato pa je začela tudi ponujati javne podatkovne in strokovne storitve za čedalje bolj raznoliko in obsežnejšo skupino uporabnikov ter tako postala pomemben del infrastrukture podatkov o epidemiji. Prispevek na procesu vzpostavljanja Sledilnika raziskuje vlogo njegovih mejnih objektov, načel organizacije in dejavnosti, ki so jih podpirale. Te poleg vzpostavite podatkovne infrastrukture vključujejo tudi razne strokovne storitve in zagovarjanje »podatkovne odličnosti« ter odprtih podatkov. Rezultati študije nakazujejo meje skupnostne produkcije na področju podatkovnega kuratorstva, ki izhaja iz prenizke stopnje modularnosti in granularnosti tovrstnega dela. Prav tako pa rezultati opozarjajo na dejstvo, da tako teorija mejnih objektov kot tudi nekatere teorije delovanja javne sfere predpostavljajo minimalno kooperativnost pomembnih družbenih akterjev, ki pa v tovrstnih situacijah ni nujno zagotovljena.

pdf icon Full text PDF (in Slovene) | quote icon Export Reference | permalink icon Link to this article

« Back to Volumes list